Opraševanje žuželk – nepogrešljiva ekosistemska storitev
18. 06. 2021
Opraševanje zagotavlja eno najpomembnejših ekosistemskih storitev, pomembnih tako za kmetijstvo, torej pridelavo hrane, kot za naravo oziroma za biotsko pestrost. Oboje je pomembno za ljudi. Od opraševanja žuželk je vsaj deloma odvisnih približno 80 % kmetijskih in divjih rastlin.
Opraševanje ne vpliva samo na količino, ampak tudi na kakovost pridelka. Na cvetovih, ki so bolje oprašeni, se razvijejo lepši, bolj hranljivi in bolj obstojni plodovi. Kakovost pridelka je v interesu tako kmeta, ki si želi višje cene svojega pridelka, kot tudi potrošnika, ki si želi dobre hrane. Hrana, pridelana na osnovi opraševanja žuželk, je tudi ključni vir nekaterih vitaminov. Če opraševalcev ne bi bilo, bi bila hrana manj pestra, primanjkovalo pa bi nekaterih vitaminov, kar bi negativno vplivalo na naše zdravje. Hrane bi bilo seveda tudi manj in bi bila dražja.
Čmrlji in paradižnik
Paradižnik je najbolj znana rastlina, ki jo oprašujejo čmrlji. Posebnost paradižnikovega cveta je v tem, da se cvetni prah, shranjen v prašnikih, lahko sprosti samo ob močnem stresanju. Medonosna čebela tega stresanja ne zmore, pa tudi sicer se ne znajde dobro v rastlinjakih, zato so paradižnik dolgo opraševali ročno. Pred 40 leti pa so ugotovili, da opraševanje s stresanjem zmorejo čmrlji, in začela se je množična vzreja čmrljev za opraševanje v rastlinjakih. Trgovina s čmrlji je danes vredna več deset milijonov evrov letno, glavne izvoznice v Evropi pa so Belgija, Nizozemska, Španija in Slovaška.