MARTINOVO, DAN, KO SE MOŠT SPREMENI V VINO
11. 11. 2021
Martinovanje v Sloveniji predstavlja najbolj razširjeno praznovanje, ki je povezano z vinom in vinsko kulturo. Martinovo ali god svetega Martina praznujemo 11. novembra, ko se mošt spremeni v vino. Vse pogosteje lahko tudi slišimo, da se martinovo ne slavi le na ta dan, ampak kar celi teden. Do tega dneva še mošt obravnavamo kot grešno in nečisto vino, ki se z blagoslovom, katerega na šaljiv način opravi moški, preoblečen v škofa, spremeni v pravo vino.
Korenine martinovanja segajo vse do časov keltov, ki so se prvi začeli poklanjati rodovitnemu času v vinogradih in na polju ter prositi za ponovitev obilja v prihodnjem letu. Sv. Martin se je rodil v začetku četrtega stoletja na ozemlju današnje Madžarske. Njegov oče je bil rimski vojak v času Rimskega imperija, posledično so se tudi preselili na ozemlje današnje Italije, kjer je Martin spoznaval krščansko vero. Kljub temu, da je bil rimski vojak, ki je služil vojaško obveznost v Franciji, pa je svoje življenje posvetil revežem, ki so ga proti njegovi volji izvolili za škofa v Toursu. Tako je najprimernejši zaščitnik in naslednik tega časa postal škof Sv. Martin.
Martinovanje poleg bogate nove vinske letine zaznamujejo tudi tradicionalne martinove jedi. Najbolj tipična jed tega praznika je perutnina, s posebnim poudarkom na goseh in racah. Najznačilnejša kombinacija jedi je zagotovo pečena raca ali gos, nadevana z jabolki ali kostanji, s prilogo mlincev in dušenega rdečega zelja. Legenda pravi, da se je Sv. Martin skril med jato gosi, ko so ga hoteli imenovati za škofa. Tako je pečena gos ali raca postala simbol martinove pojedine. Po drugi strani pa ena izmed pripovedi pravi tudi, da so bile vse pernate živali že iz pradavnih časov pomembne daritvene živali za uspešno letino. Med nepogrešljive martinove jedi uvrščamo tudi potice, pogače ter druge sladke dobrote. Za slovensko Istro so poleg že omenjenih dobrot značilne še testenine s petelinjim ali kokošjim golažem, pečen puran, kislo zelje in ocvrt kruh z refoškom.
Praznik Sv. Martina predstavlja pomemben dan na širokem geografskem področju. Martinovanje tako praznujejo vse od Mediterana do panonskih ravnic in ne le v slovenskih vinorodnih deželah. Je pa res, da se je za pravo doživetje martinovanja treba odpraviti med vinograde in vinarje, od koder vino tudi izhaja.
O pomembnosti praznika Sv. Martina priča tudi veliko število pregovorov. Najpogosteje uporabljena pregovora v ljudskem izročilu sta: »Sonce na Martina, pred vrati huda zima« in »Kadar Martin oblake preganja, nestanovitna se zima oznanja.« Ali bo res tako?