Ali m𝚎𝚍 res 𝚔𝚛𝚒𝚜𝚝𝚊𝚕𝚒𝚣𝚒𝚛𝚊 𝚣𝚊𝚛𝚊𝚍𝚒 𝚍𝚘𝚍𝚊𝚗𝚎𝚐𝚊 𝚜𝚕𝚊𝚍𝚔𝚘𝚛𝚓𝚊?

01. 07. 2024

 

𝐆𝐫𝐞 𝐳𝐚 𝐳𝐦𝐨𝐭𝐨!

 

 

Kristalizacija medu ni posledica dodajanja kristalnega sladkorja/saharoze.

Pravi med, ki je produkt čebel, ki mu ničesar ne odvzamemo, niti ne dodamo, prej ali slej kristalizira, se strdi.

Tako je star slovenski izraz za med STRD.

Med vsebuje enostavne naravne sladkorje, kot sta glukoza in fruktoza. Glukoza je grozdni sladkor, fruktoza je sadni sladkor, oba predstavljata glavni vir energije v telesu.

Med kristalizira zaradi naravnega procesa, ki je odvisen od razmerja med glukozo in fruktozo, temperaturo, vsebnostjo vode in drugimi dejavniki.

Več je glukoze v medu, hitreje med kristalizira.

Hitrost kristalizacije močno pospešuje prisotnost sestavljenega sladkorja – trisaharida melecitoze, ki je sestavljen iz dveh molekul glukoze in ene molekule fruktoze.

Deluje kot jedro za kristalizacijo in je pomembna sestavina medu. Ima številne koristi za zdravje, kot so antioksidativne, protivnetne in protimikrobne lastnosti.

Kristalizacijo dodatno pospešijo nizka temperatura, različni tujki v medu kot na primer mehurčki zraka, zrnca cvetnega prahu in tresenje medu.

Najbolj ugodna temperatura za pojav kristalizacije je med 10 °C in 18 °C.

Proces kristalizacije se običajno začne na dnu kozarca.

Počasi kristalizirajo: akacijev, smrekov in hojev med.

Hitro kristalizirajo: regratov, cvetlični, ajdov in bršljanov med.

Kristalizacija ne vpliva na kakovost medu.

Med lahko brez škode ponovno utekočinimo s segrevanjem do 36 ˚C.