Zakaj na Ptuju?

»Pa vendar ima PTUJski okraj ob dobrih letinah na pretek kruha, vina in mesa, saj dobiš ta čas dva rejena junca za štiri dukate, dva hlebca kruha, lahkega, rahlega kot goba in belega, da boljšega nisem videl nikjer drugje, pa prodajajo za sold.« je v znamenitem Popotnem dnevniku že leta 1487 zapisal Paolo Santonino. Oglejski kancler, ki je prepotoval številne dežele in videl ogromno lepot in okusil še več dobrot, je zagotovo zanesljiv ocenjevalec.

«….Najlepši pa je zame PTUJ!....« je dobrih 500 let kasneje zapisal po vsem svetu znan in cenjen umetnostni zgodovinar dr. Federico Zeri. Mnenju poznavalca, ki je poznal največje umetnine sveta, velja zaupati!

Enakega mnenja so gotovo bili milijoni tistih, ki so na PTUJskem - v tej rajski deželi ob Dravi - od prazgodovine naprej živeli ali pa našli počitek in zavetje na svoji poti. Ob tem pa obilo okrepčila, dobrovoljnosti in gostoljubnosti.

PTUJski meščani so vedno znali uživati, PTUJski trgovci pa dobro prodati številne dobrote, ki so prihajale iz rodovitne dežele ob Dravi. Danes, ko je potepanje s sodobnimi sredstvi postalo udobno, pa je najbolje dobrote okušati kar »doma« - tam, kjer so jih pridelali. Okusni siri ter sirni namazi vseh vrst ponujeni kot prava paša za oči, omamno dišeči, ravnokar iz lončene peči vzeti kruhi – ržen, ajdov z orehi, črni s praženo čebulo, beli z rozinami…., slastne domače klobase, prava zaseka ter popolnoma pravo meso iz tunke, vabljivo dišeče temnozeleno, ravnokar stisnjeno bučno olje ali mamljive čokolade s bučnicami ali suhimi slivami, sladki med in pravi domači medenjaki, hruškovi ali jabolčni krhlji in dišeče marmelade, sadni kruh, potice in…gibanica – od vasi do vasi drugačna – povsod pa, naravnost iz peči …. najboljša! Ali sočen, rdeče zapečen piščanec po PTUJsko…? In ob tem – vino, kakršno vam srce poželi – do vrhunske kvalitete »pomagata« dve tisočletji izkušenj….in sokovi za vse sladkosnedne…. Vmes pa množica »dobrot« za oči – lepot, da se jih prešteti ne more!

Vse to so domačini z velikim veseljem in nadvse gostoljubno delili s svojimi gosti. Ne le po plemiških dvorih in hišah bogatih meščanov in kmetov, tudi v številnih krčmah, gostilnah s prenočišči in zgodaj že tudi v hotelih, kavarnah in kleteh so goste razvajali bolj, kot si ti pričakovali.

Trgovskim, vojaškim in drugim potovanjem vseh vrst so se kmalu pridružila turistična. Tujski promet, kot so imenovali turistično dejavnost v mestu in okolici, je zahteval vedno več – urejenosti mesta, ponudbe in zmogljivosti. Skupina Ptujčanov, ki se je tega zavedela, je 23. januarja 1886 ustanovila Olepševalno in tujskoprometno društvo Ptuj, eno prvih tovrstnih na območju Slovenije. Vanj se je včlanila vrsta vplivnih in premožnih domačinov, ki so društvo tudi finanačno podprli in že med letoma 1890 in 1895 so ob pomoči občine in premožnejših meščanov zgradili mestno kopališče, uredili park ob Dravi, nekaj let pozneje so tam postavili ličen paviljon za koncerte, na novo zasadili Ljudski vrt in zgradili leseno gostišče Svicarijo, ki je postalo eno najlepših na Ptuju. V skrbi za pospešitev turizma so člani Olepševalnega in tujskoprometnega društva skrbeli za turistično propagando s plakati, objavami v časopisih in razglednicami, leta 1895 je na njihovo pobudo izšel prvi pravi popotni priročnik Ptuj in okolica, kar je pomenilo velik korak k večji prepoznavnosti Ptuja.

Leta 1893 se je društvu porodila zamisel o ustanovitvi Muzejskega društva, ki je takoj začelo urejati prve muzejske zbirk in jih kasneje izdatno obogatilo z dragoceno zapuščino polihistorja in zbiratelja Franca Ferka. Nastal je Mestni Ferkov muzej, ki je do danes prerasel v Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož, največji splošni muzej v Sloveniji.

Velike načrte turističnega društva je v prvi polovici 20. stoletja zadušil čas obeh vojn, od leta 1953 pa so aktivnosti spet oživele in pokazali so se razultati v urejenosti mesta, nudenju turističnih informacij in spominkov, (so)organizaciji številnih akcij in prireditev. Med temi posebej izstopajo Kurentovanje, vsakoletno čiščenje okolja in ocvetličenje mesta, obnove mestnih vrat, sodelovanje v številnih ocenjevanjih in tekmovanjih – posledica tega je vrsta zaporednih nazivov »najlepše urejenega« mesta oziroma turističnega kraja v okviru Slovenija – moja dežela, lepa in urejena, visoke uvrstitve na mednarodni ravni, ureditev ptujskega Evroparka in še in še. Posebno mesto med vsemi temi pa ima pobuda za organizacijo prve razstave Dobrote slovenskih kmetij leta 1990 in za tem 25 let aktivnega sodelovanja ter zavzemanja za ohranitev prireditve – nasploh in na Ptuju! Ob 130-letnici Turističnega društva Ptuj, ki bo naslednje leto, bo ta dosežek gotovo med najpomembnejšimi.

V vseh letih je bila med odločilnimi tudi podpora ptujske mestne oblasti. Oba župana, Miroslav Luci in Štefan Čelan, sta se zavedala pomena projekta za Ptuj, njegovo okolico, slovensko tradicijo in ohranjanje ter pospeševanje pridelave domače, slovenske hrane in s svojimi prizadevanji pripomogla, da je ime mesta postalo tudi sinonim za dobrote in Dobrote. Miran Senčar, novi ptujski župan, v projektu vidi velike razvojne priložnosti tako v slovenskem kot evropskem prostoru, zato v imenu MO Ptuj zagotavlja podporo in sodelovanje tudi v prihodnje!

Za nadaljevanje in razvoj projekta Dobrote slovenskih kmetij so postavljeni trdni temelji!